Antidepresiv

16 Obrni se k meni in mi izkaži milost,
ker sem osamljen in nesrečen.
17 Stiske mojega srca olajšaj,
iz mojih tesnob me odpelji.
18 Glej mojo nesrečo in muko,
odpusti vse moje grehe.
Ps 25

Ob predlogu družinskega zakonika

Rok za pripombe na predlog družinskega zakonika je oddaljen že deset dni. Svoje pripombe, ki sem jih poslal objavljam tudi tukaj:

Predlog novega družinskega zakonika je pomanjkljiv v bistveni stvari. Prinaša namreč nov avto, ki ni nujno boljši (nova definicija družine), in izboljšano reševalno službo (ukrepanje države, ko se starša že skregata), medtem ko je voznik še vedno nezrel in brez izpita.

Zgrešena usmeritev pri pripravi zakonika, se pokaže že pri ciljih (po kratkem povzetku DZak):
1. Osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku.
2. Drugi cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju
3. Okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo
4. Nova pravna ureditev istospolnih življenjskih skupnosti.

Moje mnenje je, da bi moral biti prvi cilj osredotočen na ustvarjanje optimalnega okolja za razvoj otroka, ki je družina v kateri se starša dobro razumeta in so otroci enakovreden član. Seveda je neresno pričakovati, da to pride samo po sebi. Vsak v odnos prinese svojo prtljago, z takšno in drugačno vsebino, tudi tako, ki jo skrbno skrivamo, ker boli. In ključno za dober odnos je, da se to prtljago razpakira, saj nas drugače obremenjuje v vseh odnosih – do odraslih in do otrok. To pa je možno le preko pogovora, ki se ga je potrebno prav tako naučiti, za to pa je potrebno zelo veliko energije in časa.

S tem, da je dober odnos med staršema temelj dobrega počutja otroka se strinja tudi znani danski družinski terapevt, avtor knjige Kompetentni otrok (»Your competent child«), Jesper Juul. Na srečanju delovne skupine za kakovost odnosov med starši in otroci v družinah in šoli v Evropskem parlamentu je dejal, »v interesu otroka, je da začneta starša, čim prej delati na odnosu med njima« ter »svetujem pripravo usmeritev za vse starše glede njihove vzgojne vloge in ne samo za tiste, ki so pri tem katastrofalni. (http://www.allianceforchildhood.eu/network/ep/2007-03-06/The%20Quality%20of%20Child-Adult%20Relationships%20in%20Families%20and%20School.doc).

In tukaj zakonik popolnoma odpove.
V uvodnih določbah piše: Država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ter svetovanja omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno partnersko in družinsko življenje, pomaga pa jim tudi reševati probleme v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok. To pa je tudi vse na to temo v predlogu. Konkretnih usmeritev na tem področju ni.

Zato da sedimo v službi 8 ur, smo se obvezni učiti 9 let, za to da vzgajamo otroke in čimbolj kvalitetno skupaj živimo pa smo se obvezni učiti nič minut.

Katoliška cerkev in nekatere nevladne organizacije se tega zavedajo, zato ta minus aktivno odpravljajo. Za cerkveno poroko je npr. potrebno minimalno opraviti tečaj za zaročence, poleg tega pa je na voljo tudi Šola za zakon, ki traja eno leto, itd.. Aktivno deluje mnogo zakonskih skupin, cilj katerih je pogovor med zakoncema, ki je jedro odnosov. Društvo Družina in Življenje pripravlja seminarje na temo odnosov med zakoncema, itd.

Zakaj v družinski zakonik, ne bi zapisali, da je za sklenitev zakonske zveze potrebno opraviti neke vrste »izobraževanje« o pogovoru med zakoncema in vzgoji otrok?

Tu nastopi tudi vprašanje enačenja zakonske in zunajzakonske zveze. Moje mnenje je, da se tega ne da enačiti (z vidika pravnih posledic po DZak), ker je vložek različen. Zunajzakonska zveza je znamenje neresnosti, saj ni pripravljenosti za dolgoročni dogovor. Če je interes države korist otroka bo spodbujala zakonske zveze: 1. zato, ker lahko tam z uvedbo obveznega »izobraževanja« pred sklenitvijo zakona, doseže pomemben premik pri preventivi, 2. ker je sklenitev zakonske zveze v določenih primerih omejena, za izvenzakonsko pa to ne velja (npr. mladoletne osebe, sorodstvene vezi, itd.) s čimer nastopi absurdna situacija, 3. stabilno okolje z jasno znanimi robnimi pogoji, je za normalen razvoj otroka občutno boljše, kot pa situacija kjer imata oba starša odprte možnosti za odhod v vsakem trenutku.

Vprašljiva je tudi nova definicija družine. Osebno v tem ne vidim popolnoma nobene koristi, zlasti ne z vidika koristi otroka. Občutek imam, da gre za spuščanje megle. Pravice istospolnih naj se uredijo skladno z določbo ustavnega sodišča v zakonu, ki to področje ureja. Enako velja za posvojitev otrok, kjer je biološki starš eden od partnerjev. Ni mi jasno kako je lahko zveza moža in žene, ki je rodovitna izenačena z zvezo ženske z žensko ter moškega z moškim, ki ne more biti rodovitna.

Foto: Klemen Lajevec

Objektivnost novinarjev – primer 1

Novinarka Dnevnika Ranka Ivelja je v dnevnikovem komentarju rezultatov javnomnenjske raziskave o novem družinskem zakoniku, ki je bila objavljena v tem časniku, očitno zavzela vlogo predstavnika za stike z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialo.

Primera:
- Na Ministrstvu so mi povedali …
- Z določenim predlogom v zakoniku so na Ministrstvo želeli to pa to …

Prisluhnite –

Namestitev lokalnega strežnika v okolju Windows

Uporabil bom paket Wampserver2.

Exe datoteko pretočimo na računalnik in jo zaženemo. Ko je namestitev končana, pustimo, da se strežnik zažene.

Trenutno (8.10.2009) paket vsebuje Apache 2.2.11, MySQL 5.1.36 in PHP 5.3.0.

Če kateri od gradnikov ni v redu, lahko enostavno namestimo katerokoli drugo verzijo. Namestitvene datoteke najdemo pod dodatki.

Ko strežnik teče, je v desnem spodnjem kotu ikonca. Če kliknemo nanjo se pokažejo različne možnosti, preko katerih upravljamo z nastavitvami strežnika. Tu izbiramo verzijo gradnikov (posamezni gradnik – Version), izbiramo katere module bomo vključili v Apache-ju, nastavimo PHP, … Najdemo pa tudi povezave na phpmyadmin, ki je privzeto nameščen ter osnovno stran (localhost).

Pri mysql je privzeto nastavljen uporabnik root, ki pa nima gesla, kar je dobro spremeniti. To naredimo preko phpmyadmin-a.

• Odpreš phpmyadmin (localhost/phpmyadmin) greš na Privileges in dodaš geslo (kliknše na Actions in vpišeš geslo v poljiPasswor in ReType ter potem Go v segmentu ChangePassword. Če je bilo uspešno se to napiše na vrhu strani).
• Potem greš v WampServer mapo (privzeto je to C:/wamp) in poiščeš PhpMyAdmin mapo (C:/wamp/apps), odpreš datoteko config.inc.php in popraviš vrstico $cfg['Servers'][$i]['password'] = ‘ ‘; v $cfg['Servers'][$i]['password'] = ‘tvojegeslo’;. (tvoje geslo mora biti enako tistemu, ki si ga vpisal v PhpMyAdmin).

To je to. Stvar je sedaj pripravljena za delo. Jaz sem npr. strežnik uporabil za namestitev Drupal-a, ki je skrajno enostavna, saj te vodi po korakih.

Nizkoenergijski hiši (skor pasivni)

Sreča za Slovenijo

Gospod Pahor pravi:

da je bila to (zmaga SD op. M.) sreča za Slovenijo.

Za kaj že?

1. Ker “smo” se s Hrvaško končno nekaj zmenili, čeprav nihče ne ve točno kaj.
2. Ker imamo relativno nizko stopnjo brezposelnosti, ki jo umetno vzdržujemo s subvencioniranim skrajšanim delovnim časom – lahko se je bahati z nečim, ki pravzaprav nič ne pomeni, si pa načrtno delal v smeri, da to dosežeš, tudi na račun večje luknje v proračunu, ali …
3. Ker bojo naši ljubi voditelji ugriznili v strukturne reforme, čeprav ne vem, če jih bodo prebavili.
4. Ker obstaja neki model za kadrovanje, kjer je po preteklih izkušnjah “strokovnost” glavni kriterij, čeprav to nima dosti skupnega z delanjem v dobro državljanov – delanja v dobro države si ne znam čisto dobro predstavljati (seveda bi bilo že zdavnaj najbolje, če bi se država nehala ukvarjati s kadrovanjem, ampak bi vsa podjetja prodala)

Se že veselim, še večje sreče, npr. višjega DDV ali višjih prispevkov, …, da bo lahko gospod Erjavec svojim upokojencem pred naslednjimi volitvami rekel, samo jaz skrbim za vas. A vidte kaj sem vam zrihtal.

Pa naj še kdo reče, da nimamo izjemnih ministrov. O ti srečna Slovenija.

Gotovo ima ta Vlada zasluge tudi pri četrtem mestu košarkarjev. Srečne okoliščine.

Varčujmo z energijo v kuhinji

Že kar nekaj časa nazaj, sem imel v oddaji Varčujmo s prvim v ponedeljek, prispevek na temo varčevanja z energijo v kuhinji, pa sem se odločil, da vsebino objavim tudi tule.

Da najrej razjasnim zakaj je dobro varčevati z energijo:

1. Ker se splača (Če z uporabo ekonom lonca prihraniš 70% energije, se to prav gotovo pozna na računu za električno energijo ali pa pri pogostosti menjave plinske jeklenke).

2. Ker se porabi manj energije. Večja poraba energije s seboj prinese vse polno negativnih posledic. Npr. Večja poraba električne energije vpliva na gradnjo novih daljnovodov pod katerimi nihče noče živeti, gradnjo novih elektrarn, zraven nihče noče živeti, itd.

3. Manjša raba energije vpliva tudi na manjše onesnaževanje okolja, pri čemer bi zlasti izpostavil, snovi, ki vplivajo na kakvost lokalnega okolja (predhodniki prizemnega ozona in prašni delci). S toplogreednimi plini je itak zadeva precej meglena.

4. …

Zdaj pa kako lahko privarčujemo v kuhinji.

Najprej o kuhalnikih:

1. Izkoristki kuhalnikov

	Izkoristki
	[%]
plin	50
elektrika – navaden	55
elektrika – steklokeramičen	65
elektrika – indukcijski	78

Če zavrete 2l vode na plinskem kuhalniku porabite skoraj 350 Wh energije. Na navadni električni plošči porabite 8 % manj energije, na steklokeramični 23 % manj energije na indukcijski pa 36 % manj energije.

2. Prihranek denarja

Enako lahko ocenimo tudi prihranek denarja, ki je pri enem kuhanju majhen, ko pa to seštejemo na letnem nivoju je prihranek kar lep. Strošek rabe UNP (na energijsko enoto) je v primerjavi z elektriko za dobrih 10 % višji (če bi imeli kuhalnike z enakim izkoristkom), ker pa izkoristki niso enaki lahko dodatno prihranimo. Elektrika navadna plošča – 0,8 EUR c, steklokeramična 1,3 EUR c in indukcijska 1,8 EUR c.

3. Izkoristek na nivoju države

Ob tem pa je potrebno opozoriti da v Sloveniji v povprečju proizvajamo električno energijo s 33 % izkoristkom. To pomeni da je na nivoju bilance države kuhanje z električno energijo mnogo manj učinkovito kot s plinom. Skupni izkoristek kuhanja na indukcijski plošči znaša 26 % (plin 50 %). Poleg tega je uporaba plina mnogo bolj prijazna do okolja, saj so npr. emisije CO2 kar za 37 % nižje kot pri indukcijski plošči.

4. Ukrepi

Ukrep	Učinek (zmanjšanje porabe električne energije)	Strošek ukrepa	Prihranek	Zahtevnost izvedbe
Kuhanje s pokrovko na loncu	Več kot 25%	5-15€	++	o
Kuhanje z ekonom loncem	Do 70%	150€	+++	oo
Uporaba prave velikosti lonca. Če je grelno telo večje od lonca za 1 centimeter	16% vsak centimeter	/	++	o
Posoda za steklokeramiko in grelno ploščo mora biti ravna in ne konkavna (izbočena) in čista	Do 50%	Nov lonec 20-100€	++	o

Več kot je krogcev dražji je ukrep in več kot je plisov večji je prihranek.

Pa še o pečicah:

5. Pečica

Energijski razredi: A, B – Razlika v porabi energije ~ 20 %

Na trgu prevladujejo pečice razreda A (npr. mimovrste prodaja 140 aparatov razreda A in samo 14 aparatov razreda B)

Ukrepi:

Ukrep	Prihranek
Električno pečico izključimo 10 minut pred koncem peke
Pri pečenju uporabljajmo ventilator, saj omogoča peko pri nižjih temperaturah (tudi do 40°C)
Vrat pečice ne odpirajmo po nepotrebnem, saj pri vsakem odpiranju izgubimo do 20 % toplote
Za pogrevanje živil uporabimo mikrovalovno pečico	do 70 %

Razmigana varianta na Limbarsko goro

Oni dan sem imel čas in sem se s kolesom odpravil na Limbarsko goro.

Na kratko o turi:

• trije večji vzponi (na Javoršico, na Limbarsko goro in na Katarijo)
• prekrasni razgledi
• krasna pokrajina
• 3,5 ure
• 63,5 km (po števcu)

ZEMLJEVID (Geopedia) in vertikalni profil

Na dolgo o turi:

-> Do Javoršice

Najprej sem se odpeljal do Dolskega, kjer sem zavil čez glavno cesto prosti naselju Vinje, a sem kmalu zavil na desno prosti opuščeni farmi Jate, ki sem jo obvozil po levi strani. Na naslednjem križišču sem se držal desno in po blagem vzponu prišel na dvorišče kmetije, kjer me pozdravil velik kuža. Šel sem čez dvorišče in potem zavil levo navzdol, ter takoj desno. Kolovoz me je pripeljal do asfaltne ceste, na kateri sem takoj zagrizel v klanec. Nadaljevanje je bilo bolj mirno, vendar sem se na naslednjem križišču zopet usmeril navzgor. Tokrat je “veselje” trajalo precej dalj časa, bilo pa je tudi bolj konkretno. Velike užitke mi je delal tudi nov pesek, ki se je lepo udiral. Vsega lepega je enkrat konec in tako sem tudi jaz prišel na vrh, kjer so table usmerjale levo k Sv. Trojici, desno na Murovice. Šel sem naravnost na Zg. Javoršico.

-> Do Limbarske gore

V naselju sem se držal levo in začel se je spust v Sp. Javoršico. Po Sp. Javoršici sem prispel v Vrhpolje pri Moravčah, kjer sem se držal desno (šel sem mimo cerkve) in prišel do križišča kjer ena izmed cest vodi do gradu Tuštanj, ki sem si ga na hitro ogledal. Je zelo lep, več o njem pa tu. Z gradu sem se spupstil nazaj na glavno cesto ter pot nadaljeval po desni. V gozdičku sem zavil levo na makdam, ki se je blago dvigoval in me je pripeljal do krasne Marijine cerkve ter kasneje v Moravče. V Moravčah sem šel naravnost mimo Zaloga pri Moravčah, čez nekaj časa pa po lepi asfaltni cesti prišel do križišča, kjer se z glavne ceste zavije levo proti Limbarski gori. Za vzpon sem si izbral levo varianto, ki je položnejša. Vzpon ni zahteven, na vrhu pa sem bil poplačan z izjemnim rezgledom.

sv. Martin na Limbarski gori

-> Do Katarije

z Limbarske gore sem se spustil po drugi strani in jo spodaj po isti cesti mahnil nazaj do Moravč. Tu sem na glavni cesti zavil levo in se glavne ceste držal do konca naselja, kjer potem cesta blago zavije v levo, jaz pa sem šel naravnost in kar takoj malo na gor (mislim, da je na križišču tabla za Drtijo, drugače pa je to cesta na Grmače).  Počasi vzpenjajoča cesta me je pripeljala v naselje Katarija, kjer se na prelazu odcepi cesta k sv. Miklavžu (tudi krasna turca).

-> Do Dolskega

Jaz sem šel naravnost in se takoj strmo spustil, kmalu za ovinkom pa na desno prosti Spodnjemu Pekarju oziroma Veliki vasi. V Veliki vas sem šel na desno proti Križevski vas. Tu se začne makadam in zopet malo vzpona, ki se v Križevski vas konča. Sledi Vegova domačija (Zagorica pri Dolskem) in spust do Dolskega.

-> Domov

Po desni strani glavne ceste sem jo mahnil do Dola, potem pa na levo stran in skozi Beričevo ter Brinje do Šmartinke.

Bog kot zabloda?!

Ateisti dandanes zelo radi ostalim solijo pamet, kako so oni spregledali, zato sem se odločil, da bom čez počitnice prebral knjigo Bog kot zabloda, ki jo je napisal eden izmed bolj znanih in aktivnih ateistov Richard Dawkins.

Knjigo oglašujejo kot knjigo, v kateri avtor ponuja tezo, da so religije odvečne in celo škodljive, ter svoje trditve prepričljivo utemelji. Jaz takega občutka nisem imel.

Richard Dawkins nas želi v knjigi prepričati, da Boga skoraj zagotovo ni. Glavni argument za to je, da se je moral, tako kot vsa inteligentna bitja na zemlji, ker je Bog intelegenten, razviti iz manj inteligentnih bitij, kar je skrajno neverjetno. Problem tega razmišljanja jaz vidim v tem, da poskuša Boga, razložiti z znanjem o sistemu, ki ga je Bog ustvaril, kar pa seveda ne gre, ker Bog ta sistem presega. Če namreč Bog sistema ne bi presegal, ga ne bi mogel ustvariti. Znotraj sistema ni moč ničesar ustvariti oz. uničiti. Kot primer takega razmišljanja lahko vzamemo dvojčka, ki se pogovarjata v trebuhu matere. To tezo potrjuje tudi razmišljanje, da  Bog s časom ni omejen. S tem tudi razvoja ni. Vsekakor pa se je potrebno zavedati omejenosti s katero lahko razlagamo “stvari”, ki so izven našega sistema (analogija z dvojčki  je več kot na mestu).

Neobstoj Boga, skuša Dawkins dokazati tudi tako, da enega za drugim zavrže argumente za obstoj Boga. Ti argumenti so zaradi zgoraj opisanega dejstva, ravno tako šibki oz. imajo pomanjkljivosti, kot argumenti za neobstoj Boga. Dawkins je pri dokazovanju neroden. Npr. argumenta Tomaža Akvinskega, ki pravi, da na svetu ni absolutnega dobrega, zatorej mora biti Bog, ki je absolutno dobro, nikakor ne uspe zanikati. Dawkins argument ovrže s tem da dobro nadomesti s smradom in bralca pozove, da posusi še z drugimi zamenjavami. Smrad in dobro seveda nista primerljiva, saj ne sodita v isto kategorijo.

Zelo slaba argumentacija neobstoja Boga je tudi razlaga zakaj je Zemlja ravno taka, da omogoča življenje. Pri argumentaciji Dawkins navrže različne možnosti, kako bi se lahko zgodilo, da je Zemlja ravno prava. Te argumentacije so lahko prave, lahko pa niso. Nihče točno ne ve. Baje bomo to nekoč zvedeli, ali pa ne (“Science is working on it”). So le možne rešitve. Najbolj divja ZNANSTVENA argumentacija pa se mi je zdela ta, da obstaja milijarda planetov in glede na to, da mi obstajamo je, očitno eden izmed njih zadel zmagovito kombinacijo plinov, da lahko življenje obstaja. Loterija pač.

Skozi celo knjigo Dawkins poskuša evolucionistični princip obesiti na vse kar leze in gre in navaja, da je le-ta v nasprotju z obstojem Boga. Moje mnenje je, da evolucionistični princip ni v nasprotju z obstojem Boga, saj le-ta deluje po zakonitostih (smerokazi na postopno vzpenjajoči se poti na goro Neverjetno). Pojavi se vprašanje odkod izvirajo te zakonitosti? Od Boga, od narave…

Največji lapsus v knjigi pa je zagotovo opravičevanje splava z rediciranjem problema na vprašanje ali embrio trpi (če je starost dovolj nizka, embrio še nima razvitega živčnega sistema) in primerjavo s trpljenjem krave v klavnici. Če vprašanje ubijanja zminimaliziramo na raven ali ubiti trpi ali ne ,potem pa ubijanje ljudi v narkozi ni več uboj ampak nekaj čisto normalnega. Saj nič ne čutijo.

Za konec pa še razširitev razmišljanja Dawkinsa, da je vera vir zla. Kako pa je kaj z znanostjo. Ali nam je znanost prineslo samo suho zlato, ali je bilo tudi kaj zelo spornega narejenega v njenem imenu. Recimo množice medicinskih poizkusov na zapornikih, duševno prizadetih, ….

Dejstvo je, da je človek vir zla, saj za dosego svojih ciljev velikokrat ne izbira sredstev.

Obramba pred TOČO

Toca (vir: http://www.flickr.com/photos/37561141@N02/)

Slovensko meteorološko društvo je zaradi razprave med zagovorniki in nasprotniki aktivne obrambe pred točo pripravilo izjavo za javnost.

Spodaj je objavljenih nekaj izsekov, celotno izjavo pa najdete TU.

Kakor vsako leto se tudi letos v poletnem času, ko se po Sloveniji pojavljajo nevihte z uničujočim vetrom, nalivi in točo, v javnosti pojavijo razprave o obrambi pred točo. Ne glede na dejstvo, da je v strokovni meteorološki javnosti pri nas in v svetu stališče o uspešnosti operativne obrambe pred točo jasno, se v razpravah že nekaj let pojavljata dva bloka: prvi, ki strastno zagovarja upravičenost obrambe, in drugi, ki je previdnejši in opirajoč se na  znanstvena spoznanja,  svari pred aktivnostjo, za katero ne vemo, kakšen rezultat bo imela.

Še huje je, ko se v tako javno razpravo vključi politika, kar se dogaja pri nas. Ko najvišji izvoljeni predstavnik države izjavi: “Prav je, da bi okrepili preventivo in da bi že to poletje kaj napravili, da bi z letali na primerne načine zaščitili pridelovalne površine pred novimi točami. Seveda bo potrebno več napraviti tudi za mreže za sadovnjake, kjer je to mogoče, predvsem pa mislim, da je treba misliti na celoto, se pravi preventivno aktivnost z letali, ki bo zagotovila učinkovito obrambo pred točo v prihodnje” (STA, 20.6.2009, 20:19), predsednik opozicijske stranke: “da se mora država obrambe pred točo lotiti sistemsko, ne le s poskusi z enim letalom v Mariboru. Nemudoma je treba začeti z aktivnostmi pri vzpostavitvi aktivne zaščite pred točo.”(http://www.sls.si/sl/inside.sls?uid=B37148F2-6E3A-7FB0-BEFC D02B32E2CC77&linkid=newsContent), minister, odgovoren za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano: “Slovenija je znana po velikem številu točnih dni, zato nobena nova raziskava o učinkovitosti obrambe proti toči z letali ne more biti odveč” (STA, 9. 6. 2009)..,. je zmeda popolna.

Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je začela v 60-tih letih dvajsetega stoletja v tedanji Sovjetski zvezi.

Dva najbolj odmevna poskusa, planirana in izvedena po strogih znanstvenih kriterijih, ki sta preverjala uspešnost obrambe pred točo s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom, sta bila triletni NHRE (National Hail Research Experiment/Državni raziskovali poskus obrambe pred točo) v Združenih državah Amerike in petletni Grossversuch (Veliki poskus) v Švici. To sta tudi edina dva poskusa doslej, ki sta zadostila večini kriterijev glede kakovosti, še posebej glede naključne izbire oblakov za posipanje. Prvi poskus je preverjal letalsko in drugi raketno obrambo. Opis in rezultati obeh so objavljeni v več zvezkih znanstvene revije Journal of Applied Meteorology, ki nedvomno spada v svetovni vrh tovrstnih revij. Vsakdo si jih lahko prebere. Rezultati so negativni. NHRE pravi (JAM, Vol. 18, Issue 12, pp. 1629-1639): “Statistični rezultati kažejo, da z 90 % zaupanjem lahko trdimo, da je povprečni vpliv zasejavanja v razponu od 60 % zmanjšanja mase zrn toče do 500 % povečanja, odvisno od izbranega testa”. In Grossversuch (JAM, Vol. 25, Issue 7, pp. 917-957): “Ni statistično značilne razlike med posipanimi in neposipanimi celicami”. Kaj ti rezultati pomenijo? Pomenijo, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo z zasejavanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 %, lahko pa jo celo za pet-krat poveča.

Stališče Svetovne meteorološke organizacije, krovne mednarodne avtoritete na področju meteorologije, o uspešnosti obrambe pred točo najbolje ponazarja izjava njenega generalnega sekretarja dr. Michel Jarroud-ja, ki pravi:” Obramba pred točo je pomemben problem, saj se z njim ukvarjajo številne države, članice Svetovne meteorološke organizacije. Izvedenih je bilo več projektov obrambe pred točo, organizirani so bili številni strokovni sestanki. Toda, kljub velikim vloženim naporom niso našli jasnega odgovora. Bilo je nekaj zelo razpršenih majhnih pozitivnih signalov, ki pa mnogokrat niso bili primerljivi med seboj. V nekaterih poskusih so v primerih obrambe zabeležili celo več toče. Torej, v tem trenutku lahko rečemo le, da znanstveniki problem raziskujejo in trenutno ni veliko upanja, da ga bodo kmalu uspešno rešili. Pomembno je razumeti, da imamo opraviti z zelo veliko variabilnostjo. Oblaki, ki prinašajo točo, imajo relativno majhne razsežnosti in za razliko od mnogih drugih področij fizike, v tem primeru ni mogoče izvesti dveh poskusov v popolnoma enakih pogojih. Zato je ta problem tako zapleten. Stališče Svetovne meteorološke organizacije je, da trenutno ni pozitivnih znakov glede uspešnosti obrambe pred točo.”

Zakaj obrambe z letali ne izvajajo v Franciji, ki je kmetijsko najbolj razvita država v Evropi, je lepo pojasnil dr. Philippe Courtier, še nedavno pomočnik generalnega direktorja francoske državne meteorološke službe METEO FRANCE: ” V Franciji smo v preteklosti izvedli veliko poizkusov obrambe pred točo. Na osnovi rezultatov, ki smo jih dobili in upoštevajoč rezultate drugih mednarodnih poskusov, smo se odločili, da obrambe pred točo ni mogoče financirati z javnim denarjem. Spoznali smo, da bi morali znanstveno zastavljen poskus izvajati nekaj desetletij, da bi dobili rezultate. Na osnovi tega smo v začetku 80. let prejšnjega stoletja v Franciji sklenili, da ne bomo več financirali obrambe pred točo z državnim, oziroma javnim denarjem. Nekatere projekte obrambe pred točo v Franciji še izvajajo, vendar ne z državnim denarjem”.

V vseh teh letih, kadar so pač polemike o učinkovitosti letalske obrambe bolj intenzivne, politiki poskušajo biti všečni v smislu: “Ni važno, ali obramba pred točo deluje ali ne, pomembno je, da ljudje čutijo, da se vsaj poskušamo boriti proti tej naravni ujmi.”

Namesto ZAKLJUČKA: In zakaj je v Sloveniji drugače, kot npr. v Franciji. Odgovor je jasen. Slovenija je SPECIFIČNA država.

Če koga zanima kako toča nastane, si lahko prebere na strani NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration).